dr. Matjaž B. Jurič

Dr. Matjaž B. Jurič je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer vodi Laboratorij za integracijo informacijskih sistemov. Ukvarja se z računalništvom v oblaku, s storitvenimi arhitekturami, kompozicijo poslovnih procesov, z integracijo, elektronskim poslovanjem, s spletnimi storitvami in z optimizacijo zmogljivosti.

Dr. Matjaž B. Jurič avtor oz. soavtor knjig Do More with SOA, WS-BPEL 2.0 for SOA Composite Applications with IBM WebSphere 7, WS-BPEL 2.0 for SOA Composite Applications with Oracle SOA Suite 11g, Oracle Fusion Middleware Patterns, Business Process Driven SOA, SOA Approach to Integration, Best Practices for SOA-based integration and composite applications development, Business Process Execution Language for Web Services (Packt Publishing), .NET Serialization Handbook, J2EE Design Patterns Applied, Professional J2EE EAI in Professional EJB (Wrox Press), poglavja v knjigi More Java Gems (Cambridge University Press) in Technology Supporting Business Solutions (Nova Science Publishers), objavljal je v številnih revijah. Sodeloval je pri številnih projektih doma in v tujini, med drugim tudi pri razvoju RMI-IIOP, sestavnega dela Java 2 platforme in je član BPEL Advisory Boarda. Je predsednik Nacionalne komisije za inovacije. Leta 2007 je dobil nagrado za najboljšo knjigo s področja SOA, podeljeno s strani SOA World Journal, leta 2010 pa nagrado za najodmevnejši znanstveni članek s področja storitev iz NMS. Ima nazive Java Champion, IBM Champion in Oracle ACE Director.

Za začetek vprašanje o temi, ki je že nekaj časa v ospredju. Raziskovalno se ukvarjate med drugim tudi z računalništvom v oblaku, zato nas zanima, kako je po vašem mnenju to vplivalo na nas in kaj vse nas še čaka na tem področju?

Računalništvo v oblaku postopno, a korenito spreminja načine, kako uporabljamo aplikacije in dostopamo do informacij. Kot uporabniki smo se že navadili dostopati do priljubljenih aplikacij in storitev preko spletnega pregledovalnika in mobilnih naprav, shranjevati datoteke na strežnikih v oblaku, celo urejati dokumente. Na področju poslovnih aplikacij se zadeve premikajo nekoliko počasneje, vseeno pa je vsakomur jasno, da bodo tudi podjetja s svojimi poslovnimi aplikacijami morala slediti razvoju.

Računalništvo v oblaku pa pomembno vpliva na tudi na razvoj aplikacij. Verjetno najpomembnejše je, da skrajšuje razvojne cikle. Namesto o večmesečnih ali nekaj letnih ciklih govorimo o tedenskih ali kvečjemu mesečnih razvojnih ciklih. Spremembe in dopolnitve aplikacij se prav tako dogajajo veliko hitreje. Oblak nas sili k podpori različnih naprav, večkanalnosti poslovanja in sodobnim načinom interakcije z uporabniki.

Računalništvo v oblaku pa vpliva tudi na arhitekturo aplikacij. Zavedanje aplikacij o tem, kje se izvajajo, ali na lokalnih strežnikih ali v velikih podatkovnih centrih v oblaku ali kje vmes, postaja vse pomembnejše. Temu sledijo tudi arhitekture, ki predstavljajo evolucijo večslojnih in storitvenih arhitektur.

V naslednjem obdobju sta zagotovo najpomembnejša dva trenda. Prvi se nanaša na eksploatacijo podatkov, ki so shranjeni v različnih aplikacijah. Ključ za njihovo uspešno uporabo je ustrezna integracija. Tukaj ne govorim samo o podatkovni analitiki in BigData, ampak o realno časovni integraciji podatkov med različnimi aplikacijami in sistemi. Z uporabo »app«ov te potrebe strmo naraščajo. Hkrati pa integracija predstavlja vedno večji izziv. Tudi zato so se v zadnjem letu pojavile integracijske platforme v obliki storitev oz. IPaaS (Integration Platform as a Service).

Drugi pomemben vidik pa je eksploatacija potenciala naprav, tako imenovanega interneta stvari (IoT – Internet of Things). Zmožnost vsebinske integracije naprav z aplikacijami bo eden ključnih enablerjev za inovativne aplikacije nove generacije.

Kako nujno je po vašem mnenju, da se slovenski IT v organizacijah modernizira? Kaj to pomeni za organizacije in na kaj morajo paziti?

Ravnokar sem se vrnil iz ZDA in tam ponovno opazil, kako zelo se podjetja zavedajo modernizacije IT-ja. Tukaj ne govorim o strojni opremi, tudi ne o tem, da so vse aplikacije napisane v najnovejših tehnologijah. Govorim o podpori poslovnih procesov, torej o avtomatizaciji poslovnih procesov, ki v celoti potekajo »pod nadzorom IT-ja«. Govorim o vpogledu v poslovanje oz. o dostopu do ključnih podatkov in informacij v vsakem trenutku, ne glede na napravo. Govorim o novih poslovnih modelih, ki uporabljajo sodobne IT tehnologije, o povezavi s socialnimi omrežji in tako naprej.

Najbolj zanimivo pri tem je, da uporabnik/kupec to občuti. Ko sem se prijavil v hotel, mi je receptor npr. takoj povedal, da sem v njihovi verigi bival že nekajkrat prej in mi ponudil ugodnost 25 USD v kavarni hotela. Pri najemu rentacarja so imeli vse moje podatke. Nobenega papirnatega obrazca ni bilo potrebno izpolnjevati, nobene nepotrebne birokracijeni bilo. Postopki so večinoma potekali izjemno hitro. Ko sem vozilo oddal, je trajalo natančno 25 sekund, da se je uslužbenec sprehodil okrog vozila in pogledal, da ni poškodovano, nato pa se je z mobilnega terminala izpisal račun. Še kreditne kartice mi ni bilo potrebno še enkrat dajati. Pa se tudi tukaj ne zaključi: vljudni emaili s prošnjo po oceni zadovoljstva z njihovimi storitvami, povezani z nagradnimi igrami. Email sem prejel tudi pred uporabo njihovih storitev s prijaznim opomnikom. In še bi lahko našteval ...

Ko to primerjamo s sistemi v Sloveniji, pa tudi EU, ko od nas še vedno zahtevajo ročno izpolnjevanje obrazcev, večkratno prepisovanje istih podatkov, čakanje ob uslužbencih, ki to nato pretipkavajo v računalnik, o kakih preverjanjih zadovoljstva ne duha ne sluha. Če pa podrobneje pogledamo interne procese, je slika še slabša – nepovezane aplikacije, ročno delo namesto avtomatiziranih procesov, nezmožnost vpogleda v poslovanje, nezmožnost dostopa do ključnih indikatorjev poslovanja (KPI) in tako naprej.

Vse to nam da jasno vedeti, da je prostora za modernizacije še ogromno. Skrb vzbuja predvsem dejstvo, da se mnogokrat ne management ne vodstvo IT-ja ne zaveda potenciala takih modernizacij. Niti dejstva, da to neposredno vpliva na učinkovitost poslovanja in s tem konkurenčno sposobnost podjetja. In to bi nas moralo skrbeti.

Tudi softverska podjetja lahko pri tem pomagajo. Kot sem že omenil, nova realnost tudi od njih zahteva prilagajanje, krajše in hitrejše razvojne cikle, bolj učinkovit razvoj in boljše obvladovanje kompleksnosti. Ko bodo domača softverska podjetja dokazala, da znajo aplikacije, o katerih sem govoril v prejšnjem odstavku, dejansko razviti hitro in učinkovito in za sprejemljiv denar, bodo tudi podjetja morda začela bolj temeljito razmišljati o modernizaciji njihovih informacijskih sistemov.

Fakulteta za računalništvo in informatiko se seli na novo lokacijo. Gre le za spremembo naslova ali pa to morda pomeni tudi spremembo v programih in naravnanosti fakultete?

Res je, Fakulteta za računalništvo in informatiko se bo poleti preselila v novo stavbo na Brdo, kjer je zgrajen največji fakultetni kampus v Sloveniji. Na fakulteti bomo selitev izkoristili tudi za številne spremembe na boljše. Uvajamo številne izboljšave v raziskovalnem in pedagoškem delu. V novi stavbi bomo študentom omogočili še bolj fokusiran in praktično orientiran študij, katerega sestavni del bo delo na projektih in spoznavanje realnih problemov. V novi stavbi vzpostavljamo tako imenovano Garažo FRI, v kateri bodo študenti razvijali inovativne projekte, uvajamo študentske izzive in še nekatere druge oblike, ki bodo študij naredile še atraktivnejši, študenti pa se bodo naučili ne samo znanj in veščin, ampak pridobili tudi izkušnje na projektnem delu.

Kakšno pa je vaše mnenje o povezovanju z gospodarstvom in kako se ga je fakulteta lotila? Ga je dovolj oziroma ali je uspešno?

Pri povezovanju z gospodarstvom je bila Fakulteta za računalništvo in informatiko že do sedaj aktivna, saj je vključena v številne projekte z vodilnimi slovenskimi in mednarodnimi podjetji. Samo v letu 2013 je imela sklenjene pogodbe z več kot 30 podjetji.

Na novi lokaciji pa bomo vez z gospodarstvom še dodatno okrepili. Uvajamo nove, poglobljene modele sodelovanja z gospodarstvom, ki vključujejo raziskovalno delo, skupno projektno delo, črpanje sredstev iz EU, sodelovanje s študenti, prirejanje dogodkov v prostorih fakultete in še nekatere druge elemente.

Del prostora v novi stavbi bomo namenili vrhunskim podjetjem, ki bodo v okviru fakultete ustanovila svoje inovacijske centre. S tem se bo vez med fakulteto in podjetji še okrepila in verjamemo, da bomo v nekaj letih dosegli sinergije in pomembne uspehe na tem področju. Pri tem smo se zgledovali po najboljših praksah iz Bostona, Stanforda, Berlina, Zuricha in nekaterih drugih okolij, kjer take modele uspešno izvajajo.

Sedaj pa še pogled naprej. Kaj nam prinaša računalništvo v prihodnosti in kaj lahko pričakujemo uporabniki?

Napovedovanje prihodnosti je vedno nehvaležno, pa vendar je dejstvo, da nam prihodnost prinaša številne pomembne novosti. Novi uporabniški vmesniki bodo zagotovo še dodatno spremenili način interakcije z računalniki. Številni verjamejo, da počasi, a vztrajno prihajajo govorni vmesniki, in to je zagotovo področje, kjer z uporabo slovenščine zelo zaostajamo – ne Siri ne Google Now ne delujeta v slovenščini. Vedno večje zmogljivosti računalnikov omogočajo obdelave podatkov, ki si jih do sedaj nismo mogli zamisliti. Povezava z napravami bo odprla nove perspektive in dvignila »povezanost« na nov, višji nivo. Če to združimo z napovedmi uglednih strokovnjakov s področja mobilnosti, umetne inteligence in ostalega, vemo, da nam v naslednjih letih zagotovo ne bo dolgčas, saj bo razvoj hiter in zanimiv, izziv pa bo vse novosti ustrezno razumeti, umestiti in koristno uporabiti.