Aplikativni programski vmesniki so v svoji zgodovini prehodili precej dolgo pot, od razvijalske tehnike na začetku do nosilca novih poslovnih modelov danes.

Akronim API (ang. Application Programming Interface) se je pojavil v 80. letih in bil skoraj obvezno povezan z razvojem internih poslovnih informacijskih rešitev. V 90-ih ga poznamo (tisti starejši) kot nekaj, kar si moral poznati pri programiranju, npr. grafičnih ali zvočnih kartic. Danes pa so aplikativni programski vmesniki splošno znani kot API-ji, tisti novi »must-have« za že skoraj vsako podjetje, ker predstavljajo nadgradnjo spletno orientiranih poslovnih modelov z veliko širšimi posledicami za okolico in konkurenco.

Če je bil API v preteklosti tehnično implementacijski detajl, rezerviran za računalniške razvijalce in arhitekte, za poslovne vodilne delavce pa težko izgovorljiva beseda brez pravega pomena, je danes položaj drugačen. V zadnjih nekaj letih so API-ji, kot tehnologija, omogočili B2B in B2C podjetjem prenoviti v poslovnem smislu načine za izmenjavo informacij in doseganje novih kupcev. API-ji, ki jih razvijajo posamezna podjetja, vedno bolj postajajo poslovno razvojno orodje in nov »go-to-market« kanal, ki lahko ustvari znatne prihodke z naslova zaračunavanja uporabe le-teh. Glede na strateški pomen in potencial prihodkov iz tega vira morajo vodstva podjetij API strategijo vključiti v svoje plane za prihodnost.

Vendar pa realnost nikoli ni idealna. Še vedno v podjetju o API-jih običajno nekaj vesta (oz. bi res morala vedeti) CIO in CTO. Zelo redko pa bo o njih resnično kaj vedel oz. tematiko dobro poznal CEO. In prav on pa je tisti, ki bi moral prepoznati njihovo poslovno vrednost in biti gonilna sila uvedbe API strategije.

In kaj je tisto, kar bi moral vedeti? Vsaj to, da API-ji predstavljajo več kot polovico prihodkov za nova internetna podjetja, kot so Twitter, eBay, Amazon in Google, kot to, da danes API-je že uporabljajo skoraj vsi vodilno trgovci, med drugim finačniki in telekomi. Ne govorimo o neki eksperimentalni fazi, govorimo o poslu, ki tem podjetjem prinaša na milijarde dolarjev/evrov prihodkov.

API-ji so postali kanal za doseganje novih kupcev in trgov. API-ji, ki jih objavimo za eksterno uporabo, omogočijo našim partnerjem razvoj rešitev, ki bodo prepričale nove kupce in dosegle nove trge. Tu se skriva velik potencial za inovacije, ker lahko nekdo zunanji reši problem, ki je bil tebi, kot organizaciji, uganka že leta. Preprosto izdela rešitev z uporabo tvojih in morda še katerih drugih API-jev.

Prav tako ne smemo pozabiti, da se API-ji lahko uporabljajo tudi samo za zasebne namene znotraj organizacije. Njihova uvedba omogoča boljšo organizacijo IT in spodbuja inovacije, ker lahko vsakdo v podjetju uporablja IT sredstva drugega, brez da bi za to potreboval dovoljenje.

API-ji trasirajo pot do novih aplikacij oz. če pogledamo z druge perspektive: aplikacije poganjajo API-ji. Z vidika razvijalca to pomeni, da bo njegova vloga jutri ne samo razvoj, ampak tudi oz. predvsem najti prave API-je in jih s pravilno uporabo in kombiniranjem uporabiti za kreiranje nove izkušnje za uporabnike.

Tudi v svetu API-jev velja Paretovo načelo, ki pravi, da 80 odstotkov učinkov prihaja iz 20 odstotkov vzrokov. Aplikacije in storitve v oblaku predstavljajo že do 80 odstotkov tistega, kar vaša rešitev običajno potrebuje. Ker je to že naredil nekdo namesto vas, je ves vaš fokus lahko na preostalih 20 odstotkih, v katere morate vgraditi tisto »nekaj«, zaradi katerega boste drugačni, boljši ali bolj konkurenčni od ostalih.

Danes se IT svet, z vidika API-jev, začenja deliti na dve skupini. Na eni strani so tisti, ki znajo ustvariti vrhunske storitve in jih prek API-jev ponuditi svetu, na drugi strani pa so vrhunski kreativci, ki iz tistih 20 odstotkov ustvarijo aplikacijo, ki jo bo trg nagradil z milijoni uporabnikov. Ampak, da ne bo pomote – vrhunskost je nujna v obeh primerih.